Za katere primere lahko delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plač v primeru COVID 19?

Delodajalec lahko uveljavlja delno povračilo nadomestila plač v primeru Covis-19 v primeru poslabšanja svojega poslovnega položaja zaradi posledic virusa, na podlagi česar ugotovi, da najmanj 30 % delavcev začasno ne more zagotavljati dela, in jih napoti na začasno čakanje na delo.

Delodajalec mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• delež delavcev, ki jim delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela in jih napoti na začasno čakanje na delo, more biti vsaj 30 %vseh zaposlenih delavcev pri delodajalcu
• za delodajalca, ki zaposluje le enega delavca, se šteje, da izpolnjuje pogoj in lahko odredi čakanje na delo delavcu,  če ugotovi, da mu iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu.

Omenjeni interventni zakon uvaja porazdelitev bremena nadomestila plače (v višini 80 % delavčeve plače) med delodajalce in državo, saj bo država na podlagi interventnega zakona delodajalcem priskočila na pomoč v primerih, ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo napotil na začasno čakanje na delo v skladu s 138. členom ZDR-1. Kot že rečeno znaša v takem primeru nadomestilo plače 80% osnove, pri čemer bo delodajalec nosil zgolj 60 % tega bremena (torej 60 % nadomestila, določenega v drugem odstavku 138. člena ZDR-1), preostalih 40 % pa bo šlo v breme Republike Slovenije.

Višina delnega povračila izplačanih nadomestil plače s strani Republike Slovenije znaša 40 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela.

(trenutno 892,50 EUR bruto).

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.

Delodajalec ne more uveljavljati pravice do delnega povračila plač:

• dokler imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo po tem zakonu presežek ur  in se presežek ur z začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna,
• če v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač oziroma prispevkov za socialno varnost,
• če je nad njim uveden postopek insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje,
• ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge znaša 50 eurov ali več,
• šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

Avtor: Damjan Ribar